Pap iz Aleksandrije

Paposove Mathematicae Collectiones, prevedeno izdanje iz 1589.

Pap iz Aleksandrije (grčki: Πάππος ὁ Ἀλεξανδρεύς,latinski: Pappus oko 290.-oko 350.)[1] posljednji je veliki matematičar aleksandrijske škole i uopće antičkog svijeta. Iz njegovih djela saznajemo o za nas izgubljenim dostignućima antičkih matematičara. Smatramo ga pretečom projektivne geometrije. Dokazao je Paposov teorem o kolinearnosti sjecišta suprotnih stranica čistog šesterovrha projektivne ravnine koji se sada uzima kao deveti aksiom projektivne geometrije.

Izvori

  1. Franka Miriam Bruckler "Rene Descartes"
  • p
  • r
  • u
Matematičari
Anaksagora  Antemije  Arhit  Aristej Stariji  Aristarh  Apolonije  Arhimed  Boecije  Kleomed  Demokrit  Diokle  Diofant  Dinostrat  Eratosten  Euklid  Eudoks  Heron  Hiparh  Hipija  Hipokrat  Hipatija  Hipsikle  Menelaj  Nikomah  Nikomed  Nikotel  Papos  Persej  Filolaj  Filon  Porfirije  Posidonije  Proklo  Ptolemej  Pitagora  Simplicije sa Sicilije  Sosigen  Tales  Teetet  Teano  Teodor iz Sirene  Teodosije  Teon iz Aleksandrije  Teon iz Smirne  Timarid  Ksenokrat  Zenon iz Eleje  Zenon iz Sidona  Zenodor
Traktati
Almagest  Arhimedov Palimpsest  Aritmetika  Konike  Elementi
Centri
Atinska akademija  Aleksandrijska biblioteka  Sirena
Pod uticajem
Mezopotamska matematika   Egipatska matematika
Uticala na
Matematika srednjovekovne Evrope  Islamska matematika  Indijska matematika


Pap iz Aleksandrije na Wikimedijinoj ostavi